Kaj se pravzaprav premika?
   To je odvisno od našega gledišča! Pogled na premično maso velja, če upoštevate, da se okvir (nosilec), na katerega je masa pritrjena in ki je trdno pritrjen na tla, ne premika. Vendar, ko pride do potresa ali tresljaja, ki ga povzroči kakršen koli sunek, se dejansko premaknejo tla in torej okvir, pritrjen nanje! Če spremenite svoje gledišče in pogledate maso, lahko pomislimo, da se bo masa, ki ima vztrajnost zaradi svoje teže, premaknila šele po določenem času, medtem ko se bo okvir premaknil v skladu z gibanjem tal, ko pride do tresenja. Seizmometer potrebuje poleg mase, vzmeti in okvirja še napravo za stalno beleženje gibanja mase glede na okvir. To je osrednji del seizmičnega senzorja in razlika med tehnologijami seizmometrov, saj nekateri merijo hitrost mase, drugi pa njen premik. V obeh primerih je posnetek, ki prikazuje gibanje tal skozi čas, znan kot seizmogram. Še enostavnejša tehnika za predstavitev tega signala je pritrditev peresa na nihalo. Pero se dotika zvitka papirja, navitega okoli vrtečega se bobna. To je znano kot seizmograf, instrument, ki neposredno izriše signal, namesto da ga zapiše v digitalni obliki. Napisano je najdeno na spletu, kakor tudi slika, tukaj desno pripeta.

      Tu opisan seizmometer je v bistvu enak, z razliko načina zapisa rezultata, ki je elektronski. Razlika je v tem, da je pri meni na nihalo gibljivo obešen magnet in pod njim nameščena tuljava, v kateri se inducira napetost, ob gibanju le tega.  Ta napetost se ojača in pripelje na mikrokmilnik, kjer se s pomočjo AD pretvornika v mikrokrmilniku in programa jAmaSeis zapiše kot diagram. Mikrokrmilnik je Arduino nano, predojačevalnik je rešen z dvojnim operacijskim ojačevalcem LM358 z nastavljivim ojačanjem, kitajske proizvodnje, nabavljenem na Aliexpress-u.
   Tuljava, uporabljena v tem projektu, je tudi lahko primarno navitje kakšnega majhnega transformatorja.